KANU

Oskar Kogoj leta 1962 lastnoročno izdela svoj kanu ter dno in vesla poslika z indijanskimi simboli. Čeprav je takrat raziskoval indijansko kulturo, je šele kasneje spoznal povezave s starimi Slovenci. Kanuju je dodal dvodelno leseno dno, na katerega je vžgal risbe oz. indijanske motive ter jih pobarval. Enako je naredil na veslih.
Ko se je vpisal v Benetke na Istituto Statale d´Arte – Corso superiore di Disegno Industriale (v tistem času je veljala za najboljšo visoko šolo po Bauhausu), so sprejemni izpiti trajali en teden. Na koncu izpitov so bili zagovori. Kogoja so vprašali, kako je prišel, od kod je prišel … Komisija je seveda pričakovala odgovor, kako nekdo iz Jugoslavije pride v Benetke, da spoznajo potencialne študente. Ker je vedel, da je bil na izpitih uspešen, je kljub nepopolnemu znanju italijanščine na vprašanje »ma qual è la tua esperienza«, kakšne ima izkušnje, šaljivo odgovoril, da se je usedel v svoj kanu in po Vipavi priveslal do Ogleja, od tam pa do Benetk. Kako, kakšen kanu, so spraševali profesorji. Kogoj pa je bil na to že pripravljen in je iz žepa potegnil fotografije svojega kanuja. Profesorji so bili nad videnim navdušeni in s tem je bil zagovor uspešno zaključen.
Dosegel je prvo mesto na sprejemnih izpitih, prvim trem pa je bila dodeljena štipendija, kar pa je veljalo samo za italijanske državljane. Zato je ravnatelj šole pisal na ameriško ambasado v Beograd, od tam so posredovali v Ljubljano na Prešernov sklad, kjer so mu za drugo in tretje leto odobrili štipendijo.