GALERIJA
OSKAR KOGOJ
MIREN 125
5291 MIREN
SLOVENIJA
  • 0
SLO | ENG
0
Čas nastanka dela
1994

TEHNIČNI PODATKI

Vitez št. 1 (v = 25,5 cm), Vitez št. 2 (v = 21,5 cm), Vitez št. 3 (v = 25,5 cm), Vitez št. 4 (v = 21,5 cm), Vitez št. 5 (v = 21 cm), Vitez št. 6 (v = 17,5 cm), Vitez št. 7 (v = 18,5 cm), Vitez št. 8 (v = 19 cm), Vitez št. 9 (v = 17 cm), Vitez št. 10 (v = 21 cm), Vitez št. 11 (v = 17,5 cm), Vitez št. 12 (v = 24 cm)

kristalin
ročno delo
Steklarska šola / Steklarna Rogaška, Rogaška Slatina



Deli s prijatelji

Opis izdelka

KOLEKCIJA KOZARCEV SLOVENSKA DVANASTIJA


Leta 1991 je bil ustanovljen Red sv. Fortunata Slovenije, pred tem je deloval v okviru jugoslovanskega Reda. Deluje na socialno-karitativnem in kulturnem področju ter na vseh tistih področjih, ki izboljšujejo kakovost življenja. Osebnostim, institucijam in podjetjem, ki ne pripadajo Redu, podeljuje odličja in priznanja za njihov prispevek za boljšo kakovost življenja. Red sv. Fortunata se zavzema za dobre odnose med ljudmi in za kakovost življenja nasploh, pospešuje etiko in estetiko, skrbi za okolje in pospešuje vse dobro in lepo, deluje nadnacionalno, v duhu humanizma, ne glede na raso, vero in politično prepričanje. Oskar Kogoj je leta 1992 prejel izjemno priznanje Diplôme de Maîtrise Ordre de Saint Fortunat, Recherche de la Qualité. Posebnost slovenskega Reda je ustanovitev Častne dvanajstije Republike Slovenije in imenovanje Vitezov Reda sv. Fortunata leta 1994. To leto je bilo imenovanih prvih šest Vitezov: Štefan Špilak, Janez Bogataj, Jože Žagar, Oskar Kogoj, Drago Medved, Boris Lieber. Častno dvanajstijo je potrdil in imenoval takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je podelil vitezom verižice oz. insignije, ki jih je oblikoval Kogoj. Leta 2002 so sprejeli novih šest Vitezov: Uroš Lajovic, Rudi Bric, Miloš Kovačič, Janez Komljanec, Franc Grandovec, Janez Fajfar.  

Kogoj je za Častno dvanajstijo oblikoval več predmetov: Starešinsko palico, Viteške verižice, Žig za suhi tisk, bronaste Venetske stole in Slovensko dvanajstijo - kolekcijo kozarcev.
*Starešinska palica slovenske dvanajstije iz srebra je v obliki prirejenega anka z dodano podobo venetskega konja. Ank predstavlja začetek in konec, povezavo med »zgoraj in spodaj«, nebesi in peklom. Vse, kar v življenju napraviš, se da na tehtnico – univerzalna tehtnica, ki predstavlja karmo (kar imaš). Dobro se vrača z dobrim, slabo s slabim … Palica je shranjena v cerkvi sv. Jurijakjer so predstavljeni tudi Venetski bronasti stoli, ki jih je oblikoval Kogoj.

*Vitezi Slovenske dvanajstije so prejeli Viteške zlate verižice (insignije) s podobo Venetskega konja s krono na boku, ki jih je prav tako oblikoval Kogoj, izdelali pa v zlatarni Mazzola v Vidmu, Italija. Ob svečanem imenovanju vitezov jih je podelil takratni predsednik R Slovenije Milan Kučan.

*Kogoj je podobo venetskega konja umestil na Žig za suhi tisk slovenske dvanajstije, ki so ga uporabljali za listine in dokumente.

*Oblikoval je posebne Venetske stole iz brona za vseh dvanajst vitezov. Venetski stol je posnetek antičnega stola dvanajstije, ki je ohranjen v upodobitvah in v kamnitih ostankih. Ideja je bila, da se po več stoletjih, tisočletjih napravi podoben stol, vendar iz sodobnega materiala, kot je bron. Izdelali so jih v livarni Mariani, v Pietrasanti v Italiji. Izdelanih je bilo 13 stolov; 12 jih hranijo v stalni zbirki na Legnu, v cerkvi sv. Jurija, en stol pa hrani Kogoj na svojem dvorišču. Na stolih so tablice z imeni vitezov. Simbolno predstavljajo povezavo med dvanajstijo pra-Slovencev, preko karantanskega prava in državne ureditve Karantanije, lipe … pa vse do današnjih dni in današnje dvanajstije.

*Posebej je bila oblikovana tudi Slovenska dvanajstija, kolekcija dvanajstih različnih kozarcev. Gre za ekskluzivno kolekcijo, namenjeno najvišjim potrebam protokolarnega rituala in obdarovanja hkrati. Slovenska dvanajstija predstavlja staroslovensko državotvornost prazgodovinske slovenske družbene ureditve, od samega začetka Slovencev. Sestavljena je bila iz dvanajstih modrih mož, ki so bili izbrani od ljudstva. Zato je kolekcija sestavljena iz dvanajstih različnih barvnih kozarcev. Vsak kozarec predstavlja enega izmed dvanajstih modrih mož imenovanih "vitezi Slovenske dvanajstije". Kolekcija je del prodajnega programa Galerije OKND in hkrati del protokolarnega obdarovanja R Slovenije.

Zakaj dvanajstija? Dvanajstija je bilo starodavno slovensko razsodišče, sestavljeno iz dvanajstih modrih mož, ki so bili izbrani od ljudstva. V slovenskem ljudstvu je vzbudila narodno pripadnost in utrdila težnjo po oblikovanju lastne identitete znotraj slovenske države, ki je prisotna že od nastanka slovenskega naroda. Vsak izmed dvanajstih modrih mož je zasedal enega izmed dvanajstih kamnitih prestolov, kamnov samcev, ki so obkrožali lipo, ki se je dvigala nad krajem in je simbolično predstavljala slovenski narod. 
Predniki so verjeli, da je določeno drevo simbol njihovih ljudi. Na to spominja star slovenski običaj Rej pod lipo; to je ples pod lipo, ki so ga nadzorovali člani dvanajstije in z obrednimi plesi uvajali dekleta in fante v dobo odraslosti.
Slovenska dvanajstija se je razvila v karantansko pravo, ki je delovalo znotraj vojvodine Karantanije, ki je prva poznana slovenska država. To je bila ena prvih demokracij v Evropi. Nekatere oblike dvanajstije lahko najdemo še danes v tradicionalnih običajih, ki prežemajo slovensko kulturno dediščino.   

»Silno starega izvora je raba števila dvanajst v družbenem življenju Slovencev. Dvanajst je bilo mož, ki so urejali sožitje med pripadniki vaške skupnosti. Izvoljeni ali ponovno izvoljeni možje so leto dni bili člani dvanajstije, ki je predstavljala srenjo, tj. vaško skupnost. Takšno demokratično skupnost je vodil istočasno izvoljeni župan. Odločitve tega družbenega organa so sprejemali z glasovanjem in posamezne glasove so beležili z vrezovanjem na palico, ki se je imenovala rovaš. Najstarejši dokument, ki dokazuje obstoj te inštitucije, je darilna listina, s katero je bavarski vojvod Tassilo leta 777 izročil v pravno podložništvo samostanu v Kremsmünstru »XXX Sclavos, quos coniuravit ille iopan qui dicitur Physso« (30 Slovencev, v katerih imenu je zaprisegel župan z imenom Physso).
Dvanajstijo omenja tudi listina iz Nem (Nimis), ki je bila napisana leta 1077 (S. Rutar). V Nadiških dolinah so Benečani dovolili obstoj takšne avtonomne oblasti, ki je bila tudi sodna, pod pogojem, da prebivalstvo opravlja stražno službo ob meji. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tam bilo že 36 dvanajstij, katerih župani so se sestajali vsako leto pred cerkvijo s. Krna pri Čedadu (S. Quirino). 
Dvanajstija je vselej zasedala pod lipo sredi vasi, ki je bila sveto drevo. 
V notranjosti Slovenije se je ta inštitucija ohranila skoraj do današnjih dni kot oblika samouprave pri urejanju vinogradniških zadev (Gorske bukve). 
Obstoj dvanajsterniške oblike urejanja sožitja pa potrjujejo tudi romanja v Kelmorajn (Köln), ki so se jih Slovenci udeleževali vsako sedmo leto tja do konca 18. stoletja. V mestecu Ipperwald je vsaka skupina izmed udeležencev izvolila vodnika in prevajalca, kateremu je pomagalo dvanajst mož. 
Obstoj dvanajstije je moč odkriti samo na območju, ki je bilo v davnini poseljeno z Veneti oziroma z ljudstvi, ki so pripadala lužičanski kulturi žarnih grobišč. Niso je poznali vzhodni in južni Slovani. Le-ti niso živeli v vaseh, temveč v zadrugah, katerih vodje, starešine, niso bili izvoljeni in ki so vladali brez sodelovanja izvoljenih mož, ki so pripadali drugim družinam. Tuja je bila dvanajstija tudi germanskim ljudstvom. 
Iz pradavnine ohranjeno slovensko dvanajstijo smemo po izvoru povezati tudi izvolitev dvanajstih etruščanskih »curulov«, tj. upravnikov. Očitni ostanek dvanajstije so tudi vsako leto izvoljeni odbori, ki vodijo pašnike ali gozdne »comunanze« v Apeninih (območje villanovske kulture), živi pa so sledovi v upravni ureditvi sanmarinske države.« Leopold Verbovšek
© 2019 Oskar Kogoj. Vse pravice pridržane. / Izdelava spletne strani: MMStudio