KOLO SREČE – KOLO ŽIVLJENJA

Kolo je izdelano iz dveh plasti pleksi stekla z vdolbenimi oz. vgraviranimi žlebički, ki predstavljajo energetske linije oz. krivulje, v katere je vbrizgano več kot 9 kg živega srebra. Ob vrtenju se tvori zvok, podoben pretakanju vode, ki vibrira na frekvenci podobni gajatri mantri, ki je najmočnejša mantra na svetu. Skozi glas ima vibracijo, ima pa tudi nabožno vsebino, ker človek je potencialni bog. Deluje blagodejno na človeški razvoj. 

Oskar Kogoj je prvič obiskal Indijo oz. ašram v Puttaparthiju in Sathyo Sai Babo leta 1996. 9-6 so tudi proporci zlatega jajca, ki ga je Sai Baba materializiral. To je Šiva – Šakti, diametralno nasprotne dimenzije, ki imajo posebno vibracijo. Že kot otrok je Kogoj opazoval naravo in ko je kasneje spoznal Sai Babo, je videl, da obstajajo vibracije, ki jih začutimo, vidimo … burja, rastline, korenine, rože, skratka vegetacija, vse se prepleta, »sodeluje«. Prišel je do spoznanja, da je misel enako kot korenika, vse se prepleta. Če so misli pravilne, bodo tudi dejanja. Miselni proces je zato zelo pomemben, nato pride na vrsto delo z rokami.    

Kogoja so leta 1997 na pobudo Sandija Sitarja v Idriji povabili k sodelovanju, da oblikuje nekaj za vhod pred rudnik živega srebra. Nekaj, kar bi vzbudilo spoštovanje do živega srebra in do večtisočletne tradicije uporabe živega srebra. Tudi Krišna ga je poznal; kot je zapisano v Vedah, je imel letalo, ki je delovalo na pogon živega srebra. Imenovalo se je »pušpak«. 

Ker je Kogoj takrat že obiskoval Indijo in Sai Babo, je želel nova spoznanja vnesti v to naročilo. Kolo, ki ga je oblikoval in v celoti izdelal sam iz pleksi stekla, je bilo tehnološko zelo težko. Intuitivno je izdelal 12 krivulj, po gibanju v naravi, npr. let ptice, kako burja premika drevo … viden in neviden svet. Veliko napora je bilo vloženega tudi v selekcioniranje oblik, ki bodo ob vrtenju v krogu tvorile posebno energijo. Izbral je 4 like, 4 različne energetske krivulje. V plošče iz pleksi stekla je vgraviral te like in plošče zlepil ter vbrizgal 9 kilogramov živega srebra. Ko zavrtimo, se preplete vibracija živega srebra skozi oblike in zvoka ter tvori »ogenj«, energijo, ki jo naše telo, če je pripravljeno, sprejme. S projiciranjem svetlobe na Kolo sreče, so se ne le ustvarjale izjemno zanimive podobe, temveč se je kolo začelo vrteti. Živo srebro se namreč s spremembo temperature razteza. Vbrizgano živo srebro se je tako začelo premikati po krivuljah in začelo poganjati kolo.

Vladimir Maslarić iz Zagreba je napravil celo študijo o vibracijah nekaterih Kogojevih skulptur. Najobširneje je obdelal Venetskega konja in Kolo sreče – Kolo življenja. Oba imata izredno energetsko sevanje. To je pomembno tudi za ostale izdelke. Intuicija, s katero Kogoj oblikuje, je močnejša od instrumentov. Njegova dela imajo atribut izvenčasovne univerzalnosti. Dela vsebujejo nevidne, a zelo merljive vibracije, ki jih oddajajo v okolje, kjer se nahajajo, ter s tem spreminjajo vibracijo tega okolja. Poleg tega je našel pri Kolesu sreče povezave med temi intuitivno oblikovanimi likovnimi elementi ter kabalo. Maslarić je rezultate kolesa in živega srebra posredoval NASI, kjer jih je pritegnil potencial motorja na živo srebro.  

Maslarić je imel židovske korenine in se je zanimal za stare civilizacije. Odkrival je povezave med situacijami v svetu, prerokbami in astronomijo, kar je sovpadalo z vizijami Sai Babe, ki jih je razkrival izbranim ljudem. Izdelal je posebne instrumente, naprave za zdravljenje in za merjenje, s katerimi je ugotavljal energetsko vrednost merjenega objekta. Merjenja so potekala tudi na podlagi kliničnih raziskav. Ko je Maslarić videl, kaj se dogaja ob Kogojevih skulpturah, je le-to potrdil tudi s svojimi napravami. Podobno je bilo s posameznimi deli od antike dalje. Že iz zgodovine vemo, da če je znamenje močno, ima radiacijo. Vsak predmet ima določeno sevanje. Oblikovanje mora iti v smeri dobrega, pozitivnega vibriranja. 

Tega dela v Idriji niso razumeli in sprejeli, zato je skulptura ostala v Galeriji kot del stalne zbirke.