KUHINJA LIPA
Oskar Kogoj se je leta 1971 podal na samostojno pot svobodnega umetnika in oblikovalca. Takrat je odprl tudi svoj atelje oz. studio v Mirnu. Izvedel je, da Lipa išče oblikovalca, zato je sklenil, da se jim predstavi. Najprej ga je sprejel Rihard Stibilj, komercialni direktor, in nato glavni direktor Boštjančič. V delavnicah v Podnanosu so izdelovali kuhinje, v prostorih v Ajdovščini pa kosovno pohištvo. Z njimi je sodeloval v obdobju deset let. Za tehnični razvoj sta bila v tem obdobju zadolžena Čoha in Uršič. Zanje je oblikoval dve kuhinji, mize, kuhinjske stole, počivalnike in program Domus 2000. Posebno naročilo je bila zakonska postelja in tri kuhinje, ki so jih v Lipi izdelali po njegovih zamislih za njegovo zasebno rabo. Ena se nahaja v njegovi hiši, druga krasi Galerijo Oskar Kogoj v Mirnu, tretja je v lasti zasebnega naročnika. Postelja je bila darilo ob njegovi poroki.
Druga kuhinja, ki jo je Kogoj oblikoval za Lipo, je bila že bolj zahtevnejša, z nekaj inovacijami in v atraktivni modri barvi. Na jugoslovanskem trgu je doživela kar velik uspeh. Kogoj je izbral za ročaje posebne profile, utore na elementu po celotni širini vratc. Cilj kuhinje je bil doseči na čim manjši površini čim večjo izkoriščenost, hkrati pa fleksibilnost glede postavitve, ki jo je omogočala sestavljivost posameznih elementov. Pri oblikovanju je posegel tudi v notranjost elementov, s posebnimi izvlečnimi predali itd. Šlo je za neke vrste »mini-fanta-life«. Ta izraz si je izmislil prof. Palatini v Benetkah in je označeval večnamensko zasnovano minimalistično opremo, ki je omogočala nadgradnjo oz. dopolnjevanje.
Za to kuhinjo je bila izbrana modra barva. Izdelovalo jo je primorsko podjetje, ciljali so na kupce s Primorske, to je barva morja, kreacije, nebes … To je bilo za tisto obdobje nekaj posebnega in vodstvo podjetja je take ideje podpiralo.
Poseben element je bila omarica z izvlečno desko za testo in žične košare za shranjevanje živil, ki je imela tudi desko za meso. Pri tej deski je izhajal iz koncentričnih krogov, ki jih ustvari kaplja vode, ko pade na gladino, kot krog s piko, ki je simbol boga, kot tibetanski zi … Gre za likovne elemente, ki jih je Kogoj preko likovne teorije in proučevanja arheoloških artefaktov, pojavov v naravi ipd. vnašal v svoja dela. Posebna dekorativna lesena deska je bila namenjena rezanju kruha, sadja, zelenjave, tolčenju mesa … V rezkanih krogih se je zbirala tekočina in odtekala v zbirni žlebiček in podstavljeno posodo. Bila je večnamenska in za tisti čas posebna, polna simbolike, ki je bila med kupci zelo lepo sprejeta. Raziskave, kako tečejo energije v takih oblikah, so bile delane šele kasneje, Kogoj je do teh oblik prihajal intuitivno.