Opis izdelka
PREDLOGI ZA NOVE DRŽAVNE SIMBOLE - GRB IN ZASTAVA
Leta 2003 je Državni zbor R Slovenije pripravil javni anonimni natečaj za oblikovanje možnih novih državnih simbolov. Nanj se je prijavil tudi Oskar Kogoj. Pripravil je predlog za novo zastavo, grb in simbol. Za osnovni motiv je Kogoj izbral zvezdo.
Zvezda povezuje elemente (sanskrtskega) oma in elektromagnetne valove, ki se z vseh njenih krakov stekajo v njeno središče. Ta veliki piramidni simbol – pitagorejcev, energije, moči, Boga – je ena prvih vodnih praoblik in sinteza komplementarnih sil. Upodablja zlato zvezdo ali zvezdo sonca iz morja, neusahljivi vir energij, izvir življenja, božansko iskro, ki razvija duhovno in materialno. Človek jo ustvarja s tretjim očesom, torej z notranjim uvidom in modrostjo.
Zlata zvezda je zlata zveza petih elementov, različnih vrednot, sonce vseh bitij, genij stvarstva. Leži na dnu morja, povezuje se s planetom Zemlja in planetom duhovnosti, z duhom. Iz nje nastaja seme vseh bitij. Pentagram je (najmočnejši) znak sreče, zdravja, ustvarjalnosti, duhovnosti, genialne zamisli po Paracelsusu in petih elementov, ki tvorijo celoto. Zunanji pentagram in notranji se numerološko pretvarjata v število ena (5 + 5 = 1), ki simbolizira Boga. Zunanjih pet elementov predstavlja pet resnic: ljubezen, resnico, pravilno delovanje, mir, nenasilje.
Ob vsem tem predstavlja tudi eno izmed zvezd Evropske unije.
Pisno obrazložitev, pri kateri je sodelovala Ana Ašič, objavljamo v celoti:
Predlagamo nove slovenske državne simbole, v katerih je z modro subtilno prisotna in integrirana preteklost, obenem pa so novi, izčiščeni, sijoče zlati in zvezdni, kakršen je čas, v katerem živimo in tisti, ki neizbežno prihaja!
I. Nova oblika, nove barve in nov simbol za novo identiteto Slovenije
Pri premišljanju o novi slovenski zastavi, grbu in simbolu se, upoštevajoč zgodovino in genezo dosedanjih nacionalnih in državnih identifikatorjev, nujno soočamo z vsaj tremi temeljnimi dilemami.
Prva dilema je prav gotovo: ali naj se v oblikovnem smislu držimo dosedanjih zgodovinskih zastavoslovnih in heraldičnih prijemov in oblik, ali pa se smelo odločimo za (veksilološko in heraldično enako legitimne) sodobne oblike. Preprosto in konkretno povedano torej: ali naj pri zastavi ohranjamo tradicionalno slovensko tribarvnico s tremi vodoravnimi barvnimi polji in grb poiščemo v zgodovini, ali pa oboje in potem seveda tudi sam simbol oblikujemo povsem na novo in več ali manj neodvisno od preteklosti.
Druga dilema, ki je seveda integralno povezana s prvo, je v izbiri barv: naj ohranjamo tradicionalne slovenske belo, modro in rdečo, ali pa je vendarle prišel čas za nove slovenske barve?
Tretja pomembna dilema pa je seveda v izboru simbola.
1. Čista nova oblika
Kot vemo in kot je razbrati tudi iz razpisa pričujočega natečaja je eden temeljnih problemov sedanjih slovenskih državnih simbolov njihova nezadostna prepoznavnost v mednarodni javnosti in njihova zamenljivost z nacionalnimi simboli in identifikatorji nekaterih drugih držav.
Menimo, da to najbolj nazorno in prepričljivo govori o tem, da je slovenske državne simbole potrebno oblikovati z iskanjem novega, s preseganjem dosedanjega in tudi – kot vselej, ko gre za spreminjanje identitete oziroma vsaj njenega imidža, pa naj gre za osebno ali ko1ektivno raven! – tudi z žrtvovanjem kakšne obstoječe reči!
Ne gre drugače! To so osnovne življenjske zakonitosti, naj so še tako boleče, so neizogibne, integralne in imanentne sleherni spremembi: da lahko pride, nastane novo, mora nekaj starega oditi!
Zato predlagamo, da dosedanja zgodovinska slovenska tribarvnica, ki je in nesporno ostaja za vse čase del slovenske narodne zgodovine (preteklosti se pač ne da in je tudi nima smisla spreminjati, nasprotno! Tu je in mora ostati ves čas vsaj na robu zavesti zato, da se iz nje učimo), ostane slovenska zgodovinska narodna zastava. Za državno zastavo sodobne Republike Slovenije pa sprejmemo novo zastavo.
Predlagamo moderno, čisto oblikovano zastavo z enovitim enobarvnim poljem in velikim prav tako enobarvnim (četudi optično reliefnim) simbolom sredi tega enobarvnega polja.
Tako dobimo oblikovno in semantično novo in čisto zastavo, kakršne veksilološka znanost povečini zelo čisla in med katere prišteva npr. kanadsko, japonsko, švicarsko, ki v smislu edinstvenosti, prepoznavnosti, čim lažje zapomnljivosti in nezamenljivosti (ki so v zastavoslavni znanosti najbolj cenjene prvine) veljajo sploh za najuspešnejše zastave.
Iz predlagane nove oblike veksilološkega simbola, se pravi nove slovenske zastave, predlagamo in oblikujemo tudi novi heraldični simbol, se pravi novi slovenski grb. Ta ima v našem predlogu sredi ščitasto oblikovanega enobarvnega polja enak simbol kot zastava in obrobo enake barve kot simbol oz. emblem z zastave.
Emblem iz grba in zastave pa obenem predlagamo tudi za osrednji državni simbol Republike Slovenije.
2. Modra in zlata za novo identiteto
Nova likovna zasnova elementov zastave, grba in simbola pa s seboj pravzaprav sama po sebi prinaša tudi nove barve.
Menimo, da so namreč še bolj kot sama oblika v ožjem pomenu besede prav barve dosedanjih državnih simbolov tiste, ki prinašajo slabo prepoznavnost in zamenljivost Slovenije z drugimi državami (Rusijo, Slovaško, Srbijo idr.).
Prav zato smo tudi trdno prepričani, da ideje v smislu zgolj nekakšne likovne intervencije v zastavo (po zgledu iz zgodovine znane češke "intervencije" v njihovo zastavo) ob ohranitvi obstoječih barv niso najbolj posrečene.
Nenazadnje, takšna "intervencija" se je slovenski zastavi zgodila pred dvanajstimi leti in se potem domala ves ta čas, dan za dnem potrjevala in dokazovala kot neuspešna tako v smislu prepoznavnosti in komuniciranja Slovenije z mednarodno javnostjo, kakor tudi in celo prav v neverjetni meri! kot povsem neuspešna v smislu zbujanja pozitivnih državljanskih čustev in vrednot doma, saj se slovenski državljani očitno z obstoječo zastavo v glavnem težko identificirajo, kar nenehno potrjujejo z besedami (v številnih anketah, kjer nenehno izražajo svoje nezadovoljstvo z zastavo) in dejanji (saj obstoječe zastave preprosto nočejo izobešati niti ob najpomembnejših praznikih, spet, kot potem pojasnjujejo, ker jim ni všeč, ker ni lepa, ipd.).
Od časov slovenskega narodnega preporoda sredi 19. stoletja, utrjevanja slovenstva v dvajsetem stoletju in tudi že od tvorbe lastne države v začetku devetdesetih let 20. stol. se je vse spremenilo. Ne le položaj in razmerja slovenskega naroda z drugimi narodi in državami in ne le to, da so se zamenjale generacije. Preprosto duh časa, duh tretjega tisočletja je drugačen, vrednote so druge, drugačni so cilji, poti in nameni. Potujemo v drugih in v druge dimenzije in zanje potrebujemo in bomo potrebovali drugačne spodbude, drugačne simbole in druga znamenja!
Zato tudi predlagamo nove barve!
Morsko modro barvo lazurita: ker imamo morje, ker smo morska dežela, ker je to morje nenehno v naših mislih, besedah in dejanjih, v naših pesmih, naši poeziji, naši kulturi, stalno prisotno v vsem našem življenju, ne glede na to, v katerem delu dežele živimo; ker Slovenci ljubimo svoje morje in smo v tem domoljubni; in ker Slovenci ljubimo tudi vsa druga morja, ki nas vse na tem svetu povezujejo in smo v tem svetovljani in univerzalci.
S te goste, čarobno morsko modre pa žari zlata, saj menimo, da je resnično prišel čas za to najvišjo med barvami, najbolj sijočo, najbolj dragoceno: ne le kot obet prihajajoče zlate dobe, ampak preprosto zato, ker smo prepričani, da si tudi mi zlato končno zaslužimo. In je tudi prav, da si ga vrnemo.
Zlata je namreč v nekem smislu že bila naša, slovenska barva, pa smo se ji v nekem zgodovinskem trenutku odpovedali, Kot vemo, smo Slovenci dobili svoje narodne barve pravzaprav v prvi polovici 19. stoletja, in sicer, kot poudarja danes večina veksiloloških in heraldičnih strokovnjakov, na osnovi grba dežele Kranjske; njene barve pa so bile zložene po vrsti tako kot so se prebrale iz grba: srebrna/bela je bila osnova ščita, modra je bila barva heraldičnega lika (orla) in rdeča je bila barva tikovih okrasov (kljun, kremplji, prsna prepona). Je pa res, da je bila, kot poudarjajo nekateri heraldični strokovnjaki namesto srebrne/bele osnove ščita prvotna osnova zlata/rumena, vendar se naj bi ji Slovenci odpovedali, češ da je to nemška barva in prosili Dunaj, naj nam dodeli srebrno/belo barvo, tako da je bilo dejansko potem leta 1836 s cesarskim odlokom določeno, da so barve kranjskega deželnega grba srebrna/bela, modra in rdeča.
Modro barvo, ki je bila že v zgodovini (barva heraldičnega lika!) nekako najpomembnejša, ohranjamo tudi mi. Žrtvovali smo rdečo, ki je sicer simbolično res absolutna barva ljubezni in veselja, vendar je tudi iz geneze in podlage za dosedanje zastave razvidno, da je bila v grbu Kranjske to marginalnejša barva (barva likovnih okrasov).
Namesto bele/srebrne pa ponovno uvajamo zlato barvo, ki naj bi se ji Slovenci torej v zgodovini odpovedali nekako iz inata, nasprotovanja in protesta, mi pa, prvič, menimo, da je danes takšno nasprotovanje, protest in "inatenje" nepotrebno in nerelevantno, saj smo svoj narod z lastno državo in znotraj evropske družine pravzaprav (ali vsaj naj bi bili) enakovredni z vsemi drugimi (tudi in še zlasti z Nemci). In drugič, ker smo prepričani, da si tudi mi v resnici zaslužimo zlato in je zato prav, da spet sežemo po njem in si privoščimo sijaj ter evokacijo vrednot, ki sta v resnici lastna le zlatu!
3. Rojeni pod srečno zvezdo!
Prav tako in še bo1j pa si, v to smo trdno prepričani!, zaslužimo najsrečnejši, najlepši, najbolj čaroben simbol vseh časov! Zvezda je to zmeraj bila, je in bo!
Rojeni pod srečno zvezdo! Naj bo resnični, absolutni slogan naših novih rodov! Rojeni pod čarobno zvezdo! Pod tem sijajnim, očarljivim znamenjem sreče, življenja, rojstva, veselja, uspeha in radosti!
Pri tem smo prepričani, da je, podobno kot smo to povedali že za zlato barvo, popolnoma nesmiselno odpovedati se tako lepemu, čarobnemu in univerzalnemu simbolu kot je zvezda, zgolj zaradi morebitnega nasprotovanja nečemu, kar je že tako ali tako (in še bolj bo!) le preteklost!
Peterokraka zvezda je eden najstarejših simbolov tega sveta, od nekdaj srečna, angelska zvezda, ki prinaša srečo, luč, radost, lepoto in dobroto v človeška srca, med vse ljudi, nad vse stvarstvo! To je božična zvezda! Zvezda miru, utehe in upanja. In zvezda vodnica!
Naša zvezda pa je sploh posebna: je zlata, je peterokraka, obenem pa je to morska zvezda: velika morska zvezda iz svetovnih morij; znotraj njene globoke reliefne podobe pa je manjša vendar enako čarobna zvezda iz slovenskega morja!
To govori o naši pripadnosti, naši zavezanosti, naši ljubezni do narave, ki je Slovencem imanentna vrednota, v globalnem, univerzalnem smislu (velika morska zvezda), obenem pa o zavedanju sebe znotraj globalnih morij in zavezanosti lastnim vrednotam (manjša morska zvezda iz slovenskega morja)!
Poleg tega pa naša zlata zvezda, ki je tudi nebeška zvezda, simbolizira zavezanost velikim duhovnim vrednotam, nas usmerja, vodi in vabi, da dvignemo naše misli, naše besede, naša dejanja, naša srca k nebu, navzgor, v prihodnost in v neskončno vabljiva in čarobna prostranstva, kjer je vse lepo, vse dobro in vse prav!
4. Univerzalna simbolična govorica
Odločili smo se torej za simbolično govorico, ki je z modro in zlato barvo ter zvezdnim simbolom oblikovno in semantično absolutno univerzalna.
Menimo, da je prav to, ta univerzalnost bistvenega pomena za simbole državne identitete. Simbol mora biti univerzalen, nacionalen postane pa s tem, ko ga neka nacija vzame za svojega.
II. Subtilni simboli za zvezdni čas
Imamo veliko priložnost in tudi veliko odgovornost, da na začetku tretjega tisočletja snujemo nove državne simbole.
Ne vemo, kaj bo, ko se bo to tisočletje iztekalo. Bodo države sploh še obstajale? Bodo sploh še imele lastne simbole? Bodo zastave takrat nekaj tako arhaičnega kot so danes grbi? Vsega tega ne moremo vedeti.
Zelo dobro pa vemo, da se je duh časa že samo v poslednjih nekaj desetletjih letih neizmerno spremenil. Da se ves svet z neizmerno naglico spreminja in se komunikacija ne glede na geopolitiko na vseh, individualnih in kolektivnih ravneh globalizira in virtualizira, obenem pa postaja celo vsakdanja govorica ne le zasebnega temveč v enaki meri tudi javnega, poslovnega in političnega sveta, vse subtilnejša, vse bolj tenkočutna, estetizirana in poduhovljena. Besednjak ''new age-a" prežema govore šefov držav in predsednikov upravnih odborov velikih korporacij. Nekakšen kozmični piš je zavel po vsem svetu in v vse svetove prinaša novega duha.
Zato danes preprosto niti tisti, ki smo pravzaprav na nek način še zmeraj del starih svetov, ne moremo komunicirati kot smo nekoč. Še bolj pa seveda to velja za vse, ki se danes rojevajo in za tiste, ki še prihajajo!
To so otroci nove dobe! Ali jih imenujemo indigo otroci, kozmični princi ali otroci zlate dobe, niti ni tako pomembno! Vse to so! In še več! Njihove misli se utrinjajo hitro in čarobno kot zvezdni utrinki v žametnih poletnih nočeh! Zvezda je njihova prva beseda! In zvezdna prostranstva ogrinjajo njihove sanje! Resnično, to so zvezdni otroci! Zvezdni princi! Njim očke, smehljaji in srčki sijejo kot zvezde in so v resnici zazrti že v povsem nova svetovja!
Ti naši otroci niso le neka nova generacija! V resnici oni niso le znanilci. Oni so že! To je že nova civilizacija!
Zato ne morejo in ne bodo mogli komunicirati s simboli nekdanjih časov. Z njimi si preprosto ne bodo mogli pomagati, nekdanja bajeslovna bitja, podobe in forme jih še celo v pravljicah rahlo čudijo in presenečajo, ne vedo čisto dobro, kam in kaj naj z njimi; oni pač vidijo, mislijo in čutijo povsem drugače! Zato jih ne morejo sprejeti za svoje, jih ponotranjiti in se ne morejo z njimi identificirati.
Prav zaradi tega je prav, da danes, v tem trenutku mislimo na vse to ter odgovorno, tenkočutno, tolerantno in vizionarsko razmišljamo o subtilnih simbolih, takšnih, ki bodo evocirali to novo stanje individualne in kolektivne zavesti ter ji obenem simbolično kazali pot!
Zato mi predlagamo takšno zasnovo novih slovenskih državnih simbolov, da je v njih sicer prisotna in integrirana tudi preteklost (z modro, ki je dejansko od nekdaj osrednja in najbolj slovenska barva!), obenem pa so novi, izčiščeni, sijoče zlati in zvezdni, kakršen je čas, v katerem živimo in tisti, ki neizbežno prihaja!
1. Grb
Pri snovanju grba srno sicer izhajali iz klasične evropske heraldične tradicije in ga oblikovali kot ščit, vendar sodobno, z nekoliko konveksno formo, prefinjeno stanjšano proti robu. Grb ima zlato obrobo, kar simbolično pomeni zvezo in zavezo skupnosti in vrednotam, ki jih evocira osrednji del grba z lazuritno, morsko modro osnovo ščita in velikim zlatim zvezdnim emblemom na sredi!
2. Zastava
Zastava je, kot smo že omenili, zasnovana oblikovno in semantično čisto. Z enovito, morsko modro podlago (ruto) in sredi nje z velikim optično reliefnim zlatim zvezdnim emblemom, ki zavzema približno trideset odstotkov rute.
Naj na tem mestu rahlo omenimo le še to, da morebitne pomisli o kakršnikoli podobnosti z zastavo EU, po našem trdnem prepričanju v bistvu ne bi smele odločilno pretehtati pri vrednotenju naše zasnove.
Prvič, ker se naša morsko, lazuritno modra vendarle vsaj v odtenkih razlikuje od evropsko modre.
Drugič, ker je naša velika zlata zvezda barvno in oblikovno drugačna, tako svoja, tako edinstvena in v tem trenutku popolnoma nezamenljiva s katerokoli zvezdo na tem svetu!
In tretjič ter nenazadnje tudi zato, ker menimo in smo prepričani, da je to vrhunski, najbolj sijajen in odličen trenutek ter resnično edinstvena priložnost, da Slovenci novi evropski družini že na začetku pokažemo ljubeznivo in lepo, vendar tudi odločno, prepričljivo in samozavestno nekaj slovenske značajnosti, trdnosti in svojskosti.
Tako kot smo to povedali že za zlato barvo in zvezdni simbol, menimo tudi za modro barvo in sploh za vso pričujočo celostno zasnovo: Zakaj bi se odpovedali nečemu samo zaradi drugih!? Zakaj bi se umikali? Zakaj bi bežali od sebe? Zakaj bi se odrekli svojemu čarobnemu bistvu? Ne! Takoj je treba povedati: Tudi mi smo modri! Tudi mi smo zlati! Tudi mi smo zvezdni! Vendar v vsem tem tudi čisto svoji! Še več, mi smo resnično nova in čisto svoja zvezda na evropskem nebu! In naj se to tudi takoj vidi!
3. Simbol
Za simbol Republike Slovenije predlagamo torej zlato zvezdo, ki oblikovno izhaja iz morske zvezde oziroma dveh morskih zvezd (zunanja iz svetovnih morij in notranja iz domačega morja). Ima pet rogljev, ki z obliko spominjajo na diamantno tetrajedrično strukturo ter tako dodatno evocirajo trdnost, dragocenost in lepoto naše zvezde.
Zaradi oblikovne zasnove je naša zvezda vselej, kakorkoli jo postavimo, obrnjena pravilno, kar je še zlasti pomembno pri zastavi, saj poenostavlja njeno rabo, ker je dejansko ni mogoče izobesiti napačno: naj vihra kot zastava, kot bandero ali kako drugače, vselej je obrnjena prav!
To je dinamična zvezda, ki se giblje, premika, lesketa in čarobno sije tudi v virtualnem svetu! Ter tako tudi v tem smislu omogoča sijajno prezentacijo in promocijo!
Poleg takšne preproste in privlačne uradne rabe našega zvezdnega simbola, je dodatna očarljiva dimenzija njegova vsestranska uporabnost, zlasti seveda v smislu promocije dežele. Spominki, razglednice, nakit, steklo, porcelan, keramika, les, galanterija, različni modni dodatki in tekstil. V vsem in povsod bi naš zvezdni simbol privlačno sijal!
Kar predstavljajmo si: Čarobna morska modrina! V njej naša sijoča zlata zvezda! In lepo: Slovenija. Pod srečno zvezdo!
III. In še čarobna zvezda vodnica!
Naša zvezda je torej čarobna zvezda morskih prostranstev, obenem pa je zlata in nebeška zvezda, ki nam sije na zemlji za srečo, da je vse lepo, vse dobro in vse prav! Z njo nas nebo blagoslavlja, prižiga v naših srcih zvezdna veselja in vse stvarstvo se radosti!
To je naša zvezda danica, znanilka lepih dni, ki razveseljuje jutra ter v naše misli in v naša srca prinaša lesket dehtečega upanja, rosnega, čistega in neskaljenega, kot je sijaj jutranje zarje.
Je pa tudi naša zvezda vodnica, čarobna, ljubezniva in vselej prisotna, da se kadarkoli in kjerkoli zazremo k njej in takoj vemo, kje smo, kam naj gremo in kako najdemo pot domov, ko se kot radovedni Amirji iz pravljice Edith Thabet in Silvia Neuendorfa, znajdemo sredi brezkrajnih obzorij.
"Ko je veter naposled pojenjal, je puščavo zagrnila noč in obarvala nebo in zemljo z žametno modrino. Kako neki bom zdaj spet našel svoje gore?" je ves v skrbeh pomislil Amir.
Tedaj se je zazrl v nebo in zagledal svojo zvezdo. Še nikoli ni tako svetlo žarela. "Jaz ti bom pokazala pot domov," mu je zarotniško pomežiknila.
In to je ta naša čarobna zvezda! Tu je zato, da nas popelje v neskončna prostranstva, vabljiva in daljna, polna očarljivih obetov! In obenem zato, da bomo tam, ko bomo najdlje in se bomo zavihteli onkraj znanih obzorij, vselej vedeli, na kateri strani neba smo doma!