Opis izdelka

SLOVENSKI HRANILNIK

Leta 1989, ob 100 letnici poslovanja Mestne hranilnice ljubljanske, povabijo Oskarja Kogoja k sodelovanju, da oblikuje priložnostno darilo, hranilnik, ki bi ga podarjali svojim komitentom in gostom. Kogoj je idejo iskal v naši daljni zgodovini, kulturi žarnih grobišč. Semantika znakov, ki nosijo najmočnejše sporočilo, obstaja tisočletja, kot univerzalni jezik. 
Slovensko izročilo je starodavno. V njem najdemo med drugim tudi likovne prvine, ki pomenijo pravo kulturno bogastvo. Že v gradnji hiš se po slovenskih pokrajinah odraža raznolikost uporabljenih oblik, materialov, ki so nastajale in se dopolnjevale v skladu z življenjem našega človeka, prilagojene tudi krajini in podnebju med Alpami in Jadranom. 
Takšno izročilo pomeni za ustvarjalca, ki nosi v sebi hotenje po vrhunskih stvaritvah, pravo zakladnico oblikovnih prvin. Zakladnico, ki je neizčrpna v svojem bogastvu oblik iz tisočletnega kulturnega sporočila, vir za nova snovanja. Prvine, bodisi oblike kot okrasje, ki jih še danes vidimo na izdelkih iz kmečke kulture, se v mnogih primerih nahajajo tudi na predmetih iz predzgodovine, zlasti na onih iz obdobja La Tene približno v 4. stol. pr. K. in pozneje, v mnogih primerih pa še na najdbah iz obdobja Hallstatt, situlske kulture, od 7. st. pr. K. dalje. Nosilci te kulture v Vzhodnih Alpah in v Srednji Evropi so bili Veneti, praslovansko ljudstvo, očitno predniki Slovencev, kakor nam poleg drugega kažejo tudi ohranjene likovne prvine v naši kmečki kulturi. Vse te prvine so še danes sestavni deli slovenskega okrasa, zlasti pa valovita črta, bodisi kot valovnica (vodoravna) ali kot vitica (pokončna), ki daje našemu okrasu značilno razgibanost kakršne drugod ne srečamo. Od prejšnjega stoletja dalje so se v slovenskem okrasju na tej osnovi razvile bogate sestavine, iz katerih dihajo lepota, melodičnost in čustvo. Valoviti okras iz preprostih ponavljajočih S znamenj npr. učinkuje tako melodično, da ga v likovni umetnosti nazivajo kar volutna, to je čustvena črta. 

Originalni slovenski hranilnik je oblikovan kot prispodoba slovenskega izročila iz obdobja kulture žarnih grobišč, posebno kot prispodoba hišne žare, ki je bila najdena v grobu iz rimskega obdobja v Zloganju pri Škocjanu, ki jo hrani Dolenjski muzej. Isto obliko imajo še danes solnice iz slovenske Panonije. 
Dizajn je v obliki jajca, postavljen v sodobni likovni prostor s prastaro simboliko, ki je ohranjena do danes v naši kulturi – jajce, petelinček, valovnica. Petelinček s triglavo (Trimužiad) valovnico v repu simbolizira slovensko državo, medtem ko je on simbol sonca in njegovo petje napoveduje vzhod jutranje zarje, svetlobe, prebujenja, budnost duha, ki se izliva v valovanje sedmerih kozmičnih volutnih krogov (ljudsko število 7), ki v preseku tvorijo valovnico. Simbolika semena, ki obrodi v mnoštvu, kakor kapljica na vodni gladini v zaporedju prebuja mnoštva valovanja krogov – Nature Design » Zrno na zrno pogača«, varčevanje povzroča mnoštvo kapitala!
Petelinček je še danes simbol slovenskega kmečkega gospodarstva, ki ga najdemo na starih dimnikih naših kmetij, ter na konicah zvonikov in cerkva, ki so na gričih posebna slovenska značilnost. Petelinček iz najvišje točke osvetljuje duhovnemu ljudskemu življenju, duhovnost duše, ki se pomlajuje. Simbol petelina najdemo v vseh kulturah sveta, pri starih Grkih in Rimljanih, v islamski kulturi, pri Indijancih, v afriških kulturah in drugod. 
Slovenski kmet pa si je petelinje – kokotovo pero zastavljal za klobuk kot bojni znak za boj za slovensko pravo in pravice. Slovenski šparovec je torej naslonjen na likovne in simbolične elemente kulturne zgodovine, izročila in je v svoji volutni obliki, ki jo zasežejo naše roke v ugodju taktilnosti ter tudi likovnega sodobnega izraza male plastike, ter je oblika z odprtino uporabna za varčevanje kovancev, »Kamen na kamen pogača«. Predstavlja simbol slovenske tradicije, gospodarske in državne svobode. 
Hranilnik je bil ročno izdelan iz rdeče gline, iz rok mojstra lončarstva Franca Kremžarja iz Komende, v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem iz Univerze v Ljubljani. Hranilnik je na zadnji strani signiran; Kremžar Franc – ročno delo in podpis avtorja Oskar Kogoj Nature Design.