STOL VENETIA

V vseh civilizacijah je stol nekaj ključnega. Gre za odsev človeškega telesa, na nek način drugi del človeškega telesa. Vsako telo ima svojo senco. Stari Egipčani so verjeli, da je senca del Boga. To je bilo preneseno v vse poznane civilizacije, tudi Slovencem je bilo to poznano kot odtis človeka v materialih, v lesu in potem v izdelek, narejen po telesu: to ni bil stol za delo, ampak za meditacijo. V tem smislu se je ob raziskavah egipčanske kulture in Tutankamona pokazalo, da je ta umetnost šla čez podobo telesa v duhovni svet.

Stol Venetia nima niti ene ravne površine – je kot skulptura. Naslanja se na simboliko egipčanske kulture. Oblika stola je delno tudi odtis človeškega telesa; stol je torej oblikovan po človeškem telesu. Sedalo ima na sredini prednjega dela izboklino, kar dovoljuje udobno sedenje samo na eni poziciji. Ta povezava med levim in desnim je pravzaprav združenje moškega in ženske v smislu duha. Tako se naravne, preproste oblike povezujejo v celoto. Oblika je energija, oblika je narava, narava je božje stvarstvo.

Oskar Kogoj je stol Venetia oblikoval za italijansko podjetje Tarpac Data International že leta 1987, ko je svojo kolekcijo Nature Design dopolnil še z nekaj novimi kosi. Podjetje se je pred tem ukvarjalo z izdelavo replik srednjeveškega pohištva iz kostanjevega lesa. Ko so se spoznali, je Kogoj zanje oblikoval knjigo o kulturi kostanja in nov zaščitni znak, moderniziran ank.  Ob enem izmed prvih obiskov Oskarja Kogoja v Lucci mu je Tarcisio Pacini, ustanovitelj Tarpaca, predlagal, da bi oblikoval stol. Kogoj je bil na to že pripravljen. S seboj je prinesel miniaturo stola, ki ga je izdelal ročno iz korenine oreha. Pacini je bil v trenutku prevzet nad videnim. Še isti dan je začel z izdelavo in naslednji dan je bil prvi kos že končan. Stole so izdelovali v tovarni v Brianzi, pokrajini blizu Milana v Italiji, kjer so imeli pantografski stroj, s katerim so v grobem izdelali stol, dokončali pa ročno. Prodajali so se po celem svetu.

Zakaj pozlačeni artikli? Zaradi tega, ker ima človek v svojem telesu tudi malo zlata. Tisto, kar povezuje človeka v fizičnem smislu z njegovo dušo, je zlato. Ta povezava je »zlata«. Če se človek v spiritualnem smislu ne »pozlati«, ne more priti do Boga, ne more priti do spoznanja jaza, do globljega spoznanja, da je duhovno bitje. Duhovno bitje se lahko razvija samo v fizičnem telesu.

Za zlatenje stola je bila uporabljena tehnika zlatenja po eni izmed najstarejših metod nanašanja čistega 22 karatnega zlata v lističih in dopolnjena s posebnim postopkom svetlenja in končnega poliranja ter zaščite zlate površine. Ta način omogoča poudarjanje tridimenzionalnosti površin in ustvarjanje izjemno finih detajlov.

Postopek zlatenja je potekal v več fazah:

1.            odstranjevanje laka in priprava lesa;

2.            priprava podlage – temeljni premaz in glajenje s postopno finejšim brusnim papirjem, dokler površina ni homogena in dobro zglajena;

3.            večplastni nanos gline – ki ima na eni strani funkcijo lepila za zlatenje, po drugi pa omogoča dajanje različnih tonov pozlati. Tokrat smo za toplejši ton zlata uporabili rdeči bolo premaz;

4.            zlatenje – s pomočjo mehkega čopiča je treba bolo navlažiti, da je pripravljeno za nanos zlatih lističev iz 22 karatnega zlata;

5.            poliranje do visokega sijaja – ko je pozlata popolnoma suha, je potrebno za izjemen sijaj, briljantnost in gladkost, ki je značilna za pozlato, spolirati z ahatom;

6.            zaščita pozlate – po končani fazi poliranja sledi lakiranje.

ENERGIJA ZLATEGA ODSEVA